četrtek, 07. marec 2013

Tu nekje vmes in potrpljenje


Verjeli ali ne, ponovno sem začutila potrebo po samoizražanju, ubesedovanju.
Deljenju svojih srcetvorov, uvidov in izkušenj s tistimi, ki si želijo biti obarvani z mojim
mavričnim dojemanjem sveta in me obogatiti s svojim. Nekateri ste me skozi čas spraševali, kdaj bodo spet oživele Začimbe vsakdana - očitno je zdaj pravi čas, vabljeni torej v družbo.
 
Tri leta je minilo, odkar sem iz umetniško-svobodnjaških vod zajadrala v povsem drugačno življenjsko pustolovščino: poslovno-gradbeniško delo v tujini, pester partnerski odnos, materinski izzivi in še kaj. Vse to me je globinsko spreminjalo in izpopolnilo predvsem v smislu prizemljevanja ter masovnega spuščanja iluzij o svetu in sebi.
 
Zdaj ... Zdaj pa prihaja tudi zame nov cikel. Čutim že kalčke nove resničnosti, ki poganjajo iz skrbno gojenih idej, medtem ko je telo na okrevanju in duša še kar v preobrazbi. Cilj, ki ga že čutim skozi pomladne vetrove: da se do-končno zavem svojega namena, vrednosti in mnogih darov, ki hrepenijo postati metulji ter narediti svet še lepši prostor. Na povsem meastičen način. :)

Juhuuuuu, kdo od vas je tuuuuuuuu, avec moi?

3 komentarji:

  1. Z veseljem bom prebiral meastične pisarije, z nestrpnostjo pa pričakujem tudi kakšno novo meastično knjigo...

    OdgovoriIzbriši
  2. yes, go baby...ko si kakorkoli že pač dovolimo dovolj čas zase, postanemo najbližje JAZ SEM...

    ...in srečamo se spet tam, kjer se mavrica začne...

    OdgovoriIzbriši
  3. Življenje je valovanje in tako se srečujemo, ali pa poslavljamo. Vsi nekam potujemo, se spreminjamo v tisto kar smo, ali pa ne. Marsikdo bo doživel življenje in nikoli ne bo vedel, da živi nekoga drugega- nikoli ne bo on sam. Ti živiš sebe in to je tisto kar te dela zanimivo. Razkošje biti jaz, nosiš v sebi in ga deliš z nami:. Veselim se tvojih ubesedenih daril na Mein način

    OdgovoriIzbriši