HVALA TI,
ŽIVLJENJE!
original: Mercedes Sosa
Hvala
ti, življenje, daješ mi toliko …
oči
sem dobila in ko jih odpiram
popolnoma
vidim vse mavrične barve,
zvezdnate
vzorce na nebu neskončnem,
v
množici njega, ki ga vroče ljubim.
Hvala
ti, življenje, daješ mi toliko …
še
sluh sem dobila, ki zvesto mi služi,
ujame
nianse v tonu človeškem,
zaznava
slapove, valove in krike,
glas
vesel otroški, ki ga tiho ljubim.
Hvala
ti, življenje, daješ mi toliko …
glas
svoj uporabljam in govorico.
Z
besedami pojem in pišem resnico
o
sebi in tebi in svetu za svetom,
tlakujem
pot, ki je posuta s smislom.
Hvala
ti, življenje, daješ mi toliko …
stopala
neutrudna, da hodim in tečem,
prehajam
obale, puščave, planine,
mesta,
parke, oblake in luže, doline,
plešem
po poti svoje ljube usode.
Hvala
ti, življenje, daješ mi toliko …
v
meni srce si nenehno prepeva,
ko
opazujem plodove domišljije,
ko
čutim vso radost ob dejstvu, da tu sem,
ko
srečam dno svojih oči prejasnih.
Hvala
ti, življenje, daješ mi toliko,
dobila
sem smeh svoj, dobila sem solze.
Tako
pač ločujem svetlobo od teme,
ta
dva materiala, ki tvorita pesem,
in
pesem tvojo, ki je ista pesem,
in
pesem vseh nas – moja lastna pesem.
Prepesnitev: Mea
Ni komentarjev:
Objavite komentar