Ni greh govoriti

NI GREH

(stara pesmica, ki bo nekega dne zapeta)

 

Ni greh govoriti o stvareh, ki bolijo,

ki vse stare rane ti razgalijo.

Ko pogledaš si v svoje tihe oči,

dobro vidiš, da v njih si ti, samo ti.

 

Ni greh dovoliti žalosti, da poplavi,

da te solzice zalijejo,

saj se z njimi tvoja duša zdravi

in vse njene rane celijo.

 

Prosim, ne igraj se s seboj in ne razglašuj srca,

saj pa veš, da v sebi si doma.

Prosim ne pusti, da to breme zlomi te,

čuti se, spreglej, stisni zdaj k sebi se.

 

Greh je prepustiti se labirintu zablod,

drugim dopustiti, da določajo ti smer,

sebe izgubiti, da bi ti kimal svet.

plaziti, namesto vzeti si zalet.

 

Greh je streti sanje, odradirati pravo pot,

mijavkati kot muca, ko počutiš se kot zver,

skriti silno moč, da bi neviden ostal,

to je isto, kot da svojo dušo si prodal.

 

Samo če si, kar si, lahko okolici kaj daš,

dvigni glavo, spomni se darov, ki jih v sebi imaš!

 

Prosim, ne igraj se s seboj in ne razglašuj srca,

saj pa veš, da v sebi si doma.

Prosim ne pusti, da to breme zlomi te,

čuti se, spreglej, stisni zdaj k sebi se.

 

 

Pa še pesem skupine Passanger, ki mi je všeč.

Luknje